TSEBIŠO YA MMUŠO
KGORO YA MEŠOMO
MOLAO WA DIKAMANO TŠA MEŠOMO, 1995 (Molao wa 66 wa 1995)
MOLAO WA TOKA YA TIRO, 1998 (Molao wa 55 wa 1998)
Tsebišo e fiwa fa gore Khoutu ya Tirišo ye Botse: Dintlha tše bohlokwa tša HIV/Aids le tiro tšeo di filwego ka gare ga šetulo e filwe ke Tona ya Mešomo, ka keletšo ya Khomišene ya Toka ya Tiro, go ya ka karolo 54 (a) ya Molao wa Toka ya Tiro, 1998 (Molao wa 55 wa 1998), le ka NEDLAC go ya ka karolo 203 (a) ya Molao wa Dikamano tša Mešomo, 1995, (Molao wa 66 wa 1995).
TONA YA MEŠOMO
Kgoro ya Mešomo
Molao wa Toka ya Tiro
MATSENO
Virase ya go dira gore lenaneo la go lwantšha malwetši le senyege mmeleng (HIV) le kgoboketšo ya malwetši ao a tšwelelago ge lenaneo la go lwantšha malwetši le senyega mmeleng, morago ga gore le hlaselwe le go gwahlafatša ke HIV (AIDS) ke mathata a magolo go maphelo a setšhaba, ao a amago ekonomi ya leago, mešomo le ditokelo tša batho.
Go lemogwa gore bolwetši bja HIV/AIDS bo tla ama lefelo le lengwe le le lengwe la mošomo, moo go tla bago le go lwala ga bašomi lebaka le le telelele, go se tle mošomong, le lehu leo le tla amago tšweletso, diputseletšo tša badirelwa, maphelo le polokego, ditshenyagelo tša tšweletšo le maemo a batho mafelong a mešomo 1[1].
HIV ga e tsebe magomo a leago, bong, ngwaga goba morafe, eupša go amogetšwe gore maemo a ekonomi ya leago a hlohleletša maemo a bolwetši. HIV e ba gona mo tikologong ya bodiidi, go hudugela ditoropong, bošoro le go hloka tiišetšo. Basadi, ke bona bao e lego gore ba amega kudu mo tshwaetšong mo maemong a bokgabo le ekonomi moo ba se na go taolo ye kaalo go maphelo a bona..
Godimo ga moo HIV/AIDS e sa ntše e le bolwetši bjoo bo sa dikologilego ke go se fiwe šedi, tseba, kgethologanyo le tshwao. Mo mafelong a mošomo kgethologanyo yeo e sa dumelelwago kgahlanong le batho bao ba nago le HIV le AIDS e tšwela pele ka ditiro tša go swana le tlhokego ya diteko tša HIV pele motho a ka thwalwa, go kobiwa ka lebaka la gore motho a na le HIV le go ganetša modiredi ka diputseletšo.
Ye nngwe ya ditsela tše bohlokwa tša katlego tša go fokotša le go laola bothata bja HIV/AIDS mo lefelong la mošomo ke go hloma pholisi le lenaneo la HIV/AIDS. Go bolela ka ga dintlha tša HIV/AIDS mo lefelong la mošomo go tla kgontšha bathwadi, diyunione tša badiredi le mmušo go kgatha tema mo mererong ya selegae, bosetšhaba le bosetšhabatšhaba ya go thibela le go laola HIV/AIDS. Mo tebelelong ya se, Khouto e tšweleditšwe bjalo ka tlhahlo go bathwadi, diyunione tša badiredi le badiredi ka bobona.
Godimo ga moo Khoutu e nyaka go thuša ka phihlelelo ya maikemišetšo ka bophara a:
go fokotša kgethologanyo yeo e sa lokago mo lefelong la mošomo yeo e theilwego godimo ga maemo a HIV;
go hlatloša lefelo la mošomo leo le se nago kgethologanyo leo mo go lona batho bao ba nago le HIV goba AIDS ba kgonago go lokologa ka go bolela ka maemo a bona a HIV ntle le go tšhoga tshwao goba go se šetšwe;
go hlatloša ditsela tša maleba le tša katlego tša go laola maemo a HIV lefelong la mošomo;
go hlola tekano magareng ga ditokelo le maikarabelo a dihlopha ka moka; le go fa sephetho go ditshwanelo tša selete tša Repabliki bjalo ka leloko la Setšhaba sa Tšwetšopele sa Afrika Borwa.
Diteng
DITEBO
Tebo ya motheo ya Khoutu ke go laetša methaladitlhahlo ya bathwadi le diyunione tša badiredi go hloma e le ge ba netefatša gore baemakanoši bao ba tshwaeditšwego ka HIV ga ba kgethologanywe mo lefelong la mešomo. Se se akaretša dineo tšeo di amago:
i go hlama tikologo ya mošomo yeo e se nago kgethologanyo;
ii go šoma ka diteko tša HIV, sephiri le go utolla;
iii go fana ka diputseletšo tše di lekanego tša badiredi;
iv go šoma ka go kobja mošomong; le v go laola mekgwatshepetšo ya dingongorego.
Tebo ya kgato ya bobedi ya Khoutu ke go fana ka methaladitlhahlo go bathwadi, badiredi le diyunione tša badiredi yeo e bolelago ka go laola HIV/AIDS mo lefelong la mošomo. Ka ge bolwetši bja HIV/AIDS bo ama lefelo la mošomo le baemakanoši mo magatong a mmalwa a go fapana, go hlokega karabo yeo e akaretšago ka botlalo yeo e tšeago dintlha tše ka moka gomme ya di lebelela gotee. Ka fao, Khoutu e akaretša melao, yeo go bolelwago ka yona ka botlalo ka fase ga dintlha tšeo di filwego ka go temana 5.1, go tše di latelago:
i go hlola tikologo yeo e bolokegilego ya go šoma go bathwadi le badiredi ka moka;
ii go tšweletša mekgwatshepetšo ya go laola mešomo ya sewelo le go kgopela diputseletšo ka morago ga mešomo yeo ya sewelo;
iii go tsebagatša mekgwa ya go thibela phatlalatšo ya HIV;
iv go tšweletša mekgwa ya go ela le go fokotša titeo ya bolwetši lefelong la mošomo; le v go thekga baemakanoši bao ba tshwaeditšwego goba ba amago ke HIV/AIDS gore ba kgone go tšwela pele ka go šoma gomme ba tšweletše lebaka le le telele ka moo go ka kgonegago.
Go oketša tše, Khoutu e hlatloša tlhomo ya mekgwatirišo ya go hlohleletša tirišano mo magatong ao a latelago:
i magareng ga bathwadi, badiredi le diyunione tša badiredi mo lefelong la mošomo; gape le ii magareng ga lefelo la mošomo le bakgathatema ba bangwe mo magatong a karolo, selegae, profense le bosetšhaba.
Diteng
MELAO YA PHOLISI
Hlatlošo ya tekano le go hloka kgethologanyo magareng ga baemakanoši bao ba nago le HIV le bao ba se nago le yona, gape le magareng ga HIV/AIDS le maemo a mangwe a go bapetšwa le tšona a maphelo/kalafi.
Tlholo ya tikologo ya thekgo gore badiredi bao ba tshwaeditšwego ke HIV ba kgone go tšwela pele ka go šoma ka tlase ga maemo ao a lekanetšego mo mešomong ya bona ya ga bjale go fihlela ge ba lekanetše mebeleng gore ba ka šoma.
Tšhireletšo ya ditokelo tša batho le seriti sa batho bao ba phelago ka HIV goba AIDS e a hlokega go thibela le go laola HIV/AIDS.
HIV/AIDS e ama kudu basadi gomme se se swanetšwe se fiwe šedi mo tšwetšongpele ya dipholisi le mananeo a mošomo.
Go ikopanya, go akaretša le go hlohleletša go tšea karolo ka botlalo ke bakgathatema ka moka ke melao ya motheo yeo e swanetšego go latelwa ke pholisi le lenaneo tše dingwe le tše dingwe tša HIV/AIDS.
Diteng
TIRIŠO LE MORERO
Bathwadi le badiredi ka moka, le mekgatlo ya bona yeo e itšego ba hlohleletšwa go diriša Khoutu ye go tšweletša, go hloma le go hlwekiša dipholisi le mananeo a bona go swanela dinyakwa tša mafelo a bona a mešomo.
Meholeng ya khoutu ye, lereo le "lefelo la mošomo" le swanetšwe le hlathollwe ka botlalo go feta hlalošo yeo e filwego ka gare ga Molao wa Dikamano tša Mešomo, Molao 66 wa 1995, Karolo 213, go akaretša tikologo ya moo go šomelwago ya, magareng ga tše dingwe, batho bao e sego ba tswalano ya mothwadi-modiredi, bao ba šomago mo karolong yeo e sego ya tlwaelega le bao ba itšhomelago.
Khoutu ye le ge go le bjalo ga e rweše molawana ofe goba ofe wa molao go tlaleletša tšeo e lego ka gare ga Molao wa Toka ya Tiro le Molao wa
Dikamano tša Mešomo, goba go peomolao efe goba efe yeo e laeditšwego ka gare ga Khoutu. Tlholego go e hlompha, ka boyona, ga o dire gore mothwadi a dire ditšwetšopele dife goba dife, ka ntle le ge Khoutu e laetša melawana yeo e laeditšwego ka gare ga molao.
Khoutu e swanetšwe e balwe gotee le dikhoutu tše dingwe tša tirišo ye botse tšeo di ka fiwago ke Tona ya Mešomo.
Diteng
TLHAKO YA MOLAO
Khoutu e swanetšwe e balwe gotee le Molaotheo wa Molao wa Afrika Borwa, wa 108 wa 1996, le Peomelao ka moka ya maleba tšeo di akaretšago tše di latelago:
i Molao wa Toka ya Tiro, Wa 55 wa 1998;
ii Molao wa Dikamano tša Mešomo, Wa 66 wa 1995;
iii Molao wa Maphelo le Polokego ya Mešomo, wa 85 wa 1993;
iv Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepo, Wa 29 wa 1996;
v Molao wa Pušetšo ya Dikgobalo le Malwetši a Mošomong, Wa 75 wa 1997; le vi Molao wa Maemo a Motheo a Mošomo, Wa 75 wa 1997; le vii Molao wa Dikimi tša Kalafo, WA 131 wa 1998.
viii Molao wa Hlatlošo ya Tekano le Thibelo ya Kgethologanyo yeo e sa dumelelwago, Wa 4 wa 2000.
Diteng tša khoutu ye di swanetšwe di fiwe šedi ge go dirwa tšwetšopele, tlhamo goba go lekodišišwa dipholisi goba mananeo afe goba afe go ya ka melao yeo e filwego ka godimo.
Dikarolo tše di latelago ke tša maleba tšeo di kgethilwego gomme di le ka gare ga tše dingwe tšeo di filwego ka gare ga peomoloao yeo e lego ka godimo. Di swanetšwe di balwe gotee le dineo tše dingwe tša palamente.
Khoutu e filwe go ya ka Karolo 54 (a) ya Molao wa Toka ya Tiro, Wa 55 wa 1998 gomme e theilwe godimo ga molao wa gore ga go motho yoo a swanetšwego gore a kgethollwe go ya ka maemo a gagwe a HIV. Gore e kgone go thuša bathwadi le badiredi gore ba diriše molao wo ka tshwanelo mo lefelong la mošomo, Khoutu e dira ditaetšo go diripa tše dingwe tša peomolao.
Karolo 6 ya Molao wa Toka ya Tiro e fana ka gore ga go motho yoo a swanetšego gore a kgethologanye kgahlanong le modiredi, goba mokgopedi wa mošomo, ka go pholisi goba tirišo efe goba efe ya mošomo, go ya ka maemo a gagwe a HIV. Mo ditshepedišong dife goba dife tša molao moo go begwago gore mothwadi o kgetholotše go ya le ka moo go sa dumelelwego, mothwadi o swanetše a fe bohlatse bja gore kgethologanyo goba phapantšho efe goba efe e be e le yeo e dumeletšwego.
Ga go modiredi, goba mokgopedi wa mošomo yoo a ka kgopelwago ke mothwadi wa gagwe gore a dire diteko tša HIV go netefatša maemo a gagwe a HIV. Diteko tša HIV ka goba legatong la mothwadi di ka dirwa fela moo Kgotlatsheko ya Mošomo e boletšego gore diteko tša mohuta woo di lokafatšwe go ya ka Karolo 7 ya Molao wa Toka ya Tiro.
Go ya ka tumelelo ya Karolo 187 (f) ya Molao wa Dikamano tša Mešomo, Wa 66 wa 1995, modiredi yoo a nago le HIV/AIDS a ka se kobje mošomong ka lebaka la gore a na le HIV goba AIDS. Le ge go le bjalo moo go nago le mabaka a go kwagala ao a amanago le maemo a bona a go tšwela pele ka go šoma gape mekgwatshepetšo yeo e dumeletšwego e latetšwe, ditirelo tša bona di ka fetšišwa go ya ka tumelelo ya Karolo 188 (a)(i).
Go ya ka Karolo 8 ya Molao wa Maphelo le Polokego ya Mešomo, Wa 85 wa 1993; mothwadi o swanetše gore a fane ka lefelo la mošomo leo le bolokegilego. Se se ka akaretša go netefatša gore go ba kotsing ga go tshwaetšwa ka HIV mošomong go a fokotšwa.
Karolo 2 le Karolo 5 tša Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepo, Wa 29 wa 1996 di fana ka gore mothwadi o hlokega gore a fane ka lefelo la mošomo leo le bolokegilego. Se se ka arkaretša go netefatša gore go ba kotsing ga go tshwaetšwa ka HIV mošomong go a fokotšwa.
Modiredi woo a tshwaeditšwego ka HIV ka lebaka la go e hwetša mošomong ka madi goba diela tša mmele tšeo di tshwaeditšwego, a ka dira kgopelo ya diputseletšo go ya ka Karolo 22 ya Molao Pušetšo ya Dikgobalo le Malwetši mošomong, Wa 130 wa 1993.
Go ya ka tumelelo ya Molao wa Maemo a Motheo a Mošomo, Wa 75 wa 1997, mothwadi wo mongwe le wo mongwe o swanetše gore a netefatše gore badiredi ka moka ba amogela maemo a motheo a mošomo, go akaretša le minimamo wa matšatši a go khutša ka nako ya bolwetši Karolo 222.
Go ya ka tumelelo ya Karolo 24 (e) ya Molao wa Dikimi tša Kalafo, Wa 131 wa 1998, sekimi sa thušo ya kalafo seo se ingwadišitšego se ka se kgethologanye thwii goba ka tsela ye nngwe kgahlanong le maloko a sona go ya ka 'maemo a bona a maphelo'. Go ya ka Karolo 67 melawana e ka thalwa go laetša gore dikimi ka moka di swanetše di fane ka minimamo wa magato a diputseletšo go maloko a tšona.
Go ya ka tumelelo le bobedi bja molao wa tlwaelo le Karolo 14 ya Molao wa Molaotheo wa Afrika Borwa, Wa 108 wa 1996, batho ka moka bao ba nago le HIV goba AIDS ba na le tokelo ya sephiri, go akaretša le sephiri seo se amago maemo a bona a HIV goba AIDS. Ka moo ga go na modiro wa kakaretšo wo o lego molaong wa gore modiredi a utolle maemo a gagwe a HIV go mothwadi wa gagwe goba badiredi ba bangwe.
Diteng
GO HLATLOŠA TIKOLOGO YA MOŠOMO YEO E SE NAGO KGETHOLOGANYO
Ga go motho yoo a nago le HIV goba AIDS a tlago kgethologanywa ka tsela yeo e sa dumelelwago mo tswalanong ya mošomo goba ka dipholisi goba ditiro dife goba dife tša mošomo, go akaretša go ya le ka:
i mekgwatshepetšo ya mokgwa wa kalatšo, papatšo le kgetho;
ii go thwala, le tshepedišo ya go thwala, go akaretša go fa mošomo;
iii tlhopho ya mošomo goba tlhophišo;
iv tefo, diputseletšo tša mošomo le maemo a mošomo;
v mananeo a thušo ya badiredi;
vi dikarolelo tša mošomo ix tlhahlo le tšwetšopele;
x ditshepetšo tša kelo ya mošomo;
xi hlatlošo, tšhutišo le go koba mošomong;
xiii phetšišo ya ditirelo.
Go hlatloša tikologo ya mošomo yeo e se nago kgethologanyo go theilwe godimo ga molao wa tekanetšo, bathwadi le diyunione tša badiredi ba swanetše ba dumelelane le magato a maleba go netefatša gore badiredi bao ba nago le HIV le AIDS ga ba kgethologanywe ka tsela yeo e sa dumelelwago gape ba šireletšwa go kgethologanyo ka magato a go swana le:
i go thibela kgethologanyo le go tšeelwa fase ga batho bao ba phelago ka HIV goba AIDS ka tšwetšopele ya dipholisi le mananeo a HIV/AIDS a lefelo la mošomo;
ii phahlošo, thuto le tlhahlo ka ga ditokelo tša batho ka moka go ya ka HIV le AIDS;
iii mekgwa ya go hlatloša kamogelo le kutollo ka ga HIV/AIDS mo lefelong la mošomo;
iv go fana ka thekgo go badiredi ka moka bao ba tshwaeditšwego ka HIV le AIDS; le v mekgwatshepetšo ya dillo le mekgwa ya kgalemo ya go šoma ka dingongorego tšeo di amanago le HIV mo lefelong la mošomo.
Diteng
DITEKO TŠA HIV, SEPHIRI LE KUTOLLO
Ga go mothwadi yoo a ka nyakago gore modiredi, goba mokgopedi wa mošomo a dire diteko tša HIV gore a netefatše maemo a modiredi a HIV. Go ya le ka moo go filwego ka gona ka gare ga Molao wa Toka ya Tiro, bathwadi ba ka leba go Kgotlatsheko ya Mešomo go hwetša tumelelo ya diteko.
Ge e ba Karolo 7 ya Molao wa Toka ya Tiro e thibela mothwadi yoo a filwego tirelo ya maphelo go fana ka diteko go modiredi yoo a kgopelago teko, go ya ka gore Kgotlatsheko ya Mešomo e tla dumela gore modiredi a ka dumela ka go tseba go fana ka tšhireletšo karolong yeo. Taba ye ga se ya tšhwa e dumelelwa ke makgotlatsheko. 1[2]
Mo go hlomeng ga dikarolo ka fase, go laelwa gore mekgatlo e ele šedi maemo ao a laeditšwego go ntlha ya 7.1.2
Diteko tšeo di dumeletšwego
Bathwadi ba swanetše ba lebe go Kgotlatsheko ya Mešomo go hwetša tumelelo ya, magareng ga tše dingwe, maemo ao a latelago:
i mo nakong ya kgopelo ya mošomo;
ii bjalo ka maemo a mošomo;
iii mo nakong ya mekgwatshepetšo yeo e amanago le phetšišo ya mošomo;
iv bjalo ka senyakwa seo se kgethegilego sa tlhahlo goba mananeo a tšwetšopele ya badiredi; le v bjalo ka senyakwa sa phihlelelo go hwetša diputseletšo tša modiredi.
Diteko tšeo di dumelelwago a Mothwadi a ka fana ka diteko go modiredi yoo a kgopetšego teko go maemo ao a latelago:
i Bjalo ka seripa sa tirelo ya tlhokomelo ya maphelo yeo e fiwago lefelong la mošomo;
ii Mo tiragalong ya kotsi mošomong yeo e nago le kotsi ya go tšhelwa ke madi goba diela tše dingwe tša mmele;
iii Meholeng ya go dira kgopelo ya pušetšo ka morago ga kotsi mošomong yeo e bilego le tšhelo ya madi goba diela tše dingwe tša mmele.
b Go tšwela pele, diteko tša mohuta wo di ka dirwa fela ka tlase ga mabaka ao a hlalošitšwego a latelago:
i Ka thomo ya modiredi;
ii Magareng ga tswalano ya modiredi wa tlhokomelo ya maphelo le modiredi woo e lego molwetši;
iii Ka tumelelo yeo e tsebagaditšwego le keletšo ya pele le ka morago, go ya le ka moo e hlalošitšwego ke Pholisi ya Bosetšhaba ya Kgoro ya Maphelo ka ga Diteko tša HIV; le iv Ka mekgwatshepetšo yeo e ngangilego ya go amana le bosephiri bja maemo a modiredi a HIV go ya le ka moo go hlalošitšwego ka go temana 7.2 ya Khoutu ye.
Diteko ka moka, go akaretšwa bobedi bja tšeo di dumeletšwego le tšeo di dumelelwago, di swanetše di dirwe go ya ka tumelelo ya Molao wa Pholisi ya Bosetšhaba ya Kgoro ya Maphelo, Wa 116 wa 1990.
Tumelelo yeo e tsebagaditšwego e ra gore motho o fane ka tshedimošo, o a e kwešiša gomme go thewa godimo ga se, o dumetše go dira diteko tša HIV. E ra gore motho o kwešiša gore teko ke eng, ke ka lebaka la eng e hlokega, diputseletšo, dikotsi, dikgetho le dikamo dife goba dife tša leago ka morago ga dipoelo.
Diteko tša HIV tša ka sephiring, tšeo di sa kgolaganego le dinyakišišo tša mohuta ofe goba ofe, di ka dirwa ge fela e le gore di dirwa go ya ka tumelelo ya melao ya thuto ya maitshwaro go ya ka nyakišišo ye bjalo.2[3] Moo nyakišišo ye bjalo e dirwago, tshedimošo yeo e hweditšwego e ka se dirišwe go kgethologanya batho goba dihlopha tša batho ka tsela yeo e sa dumelelwago. Diteko di ka se tšewe gore ke tša sephiri ge e le gore go na le kgonego ya gore maemo a motho a HIV a ka gopolwa go tšwa go dipoelo.
Sephiri le Kutollo
Batho ka moka bao ba nago le HIV goba AIDS ba na le tokelo ya sephiri. Modiredi ka fao ga a gapeletšwe go ya ka molao gore a utolle maemo a gagwe a HIV go mothwadi wa gagwe goba badiredi ba bangwe.
Ge e ba modiredi o kgetha go utolla maemo a gagwe a HIV go mothwadi goba badiredi ba bangwe, tshedimošo ye e ka se utollwe go ba bangwe ka ntle le tumelelo ya modiredi woo ya go dirwa ka go ngwalwa. Moo e lego gore tumelelo ya go ngwalwa ga e kgonege, go swanetšwe gore go tšewe magato a go kgonthišiša gore modiredi o rata go utolla maemo a gagwe.
Go swanetšwe go hlolwe mekgwa ya go hlohleletša go kgona go bolela ka maemo a motho a HIV, go amogela le thekgo go bathwadi le badiredi bao ba kgethago go utolla maemo a bona a HIV lefelong la mošomo, go akaretša:
i go hlohleletša motho yoo a phelago ka HIV go sepetša le go tšea karolo ka go mananeo a thuto, thibelo le temošo;
ii go hlohleletša tšwetšopele ya dihlopha tša thekgo go badiredi bao ba phelago ka HIV goba AIDS; le iii go netefatša gore batho bao ba lokologilego ka go bolela ka maemo a bona a HIV goba AIDS ga ba kgethologanywe go ya ka tsela yeo e sa dumelelwago.
Diteng
GO HLATLOŠA LEFELO LA MOŠOMO LEO LE BOLOKEGILEGO
Mothwadi o swanetše gore a fane ka lefelo la mošomo leo le bolokegilego gomme la go se bee maphelo a badiredi kotsing gape a le hlokomele ka mo go ka kgonegago ka gona.
Kotsi ya go fetelwa ke HIV lefelong la mošomo ke ye nnyane. Le ge go le bjalo dikotsi tša go swana le diela tša mmele di ka direga, kudukudu mo mešomong ya tlhokomelo ya maphelo. Lefelo le lengwe le lengwe la mošomo le swanetše gore le netefatše gore le latela dineo tša Molao wa Maphelo le Polokego ya Mešomo, go akaretša Melawana ya Ditiro tša Sethutaphedi tšeo di lego Kotsi, le Molao wa Maphelo le Polokego ya Meepo, gape le gore pholisi ya lona e šoma ka, magareng ga tše dingwe:
i kotsi, ge eba e gona, ya phetetšo mo lefelong le le itšego la mošomo;
ii tlhahlo ya maleba, temošo, thuto ka ga tirišo ya mekgwa ya go laola tshwaetšo yeo e amago batho ka moka e le go šupetša, go šoma le go fokotša kotsi ya tshwaetšo ya HIV mo lefelong la mošomo;
iii go fana ka ditlabelo tša maleba le materiale go šireletša badiredi go ba kotsing ya go tshwaetša ke HIV;
iv go swanetšwe go tšewe magato ka morago ga kotsi mošomong go akaretšwa le taolo ya maleba ya go ba kotsing ya go tshwaetšwa ke HIV le ditwatši tše dingwe tša madi, gape go akaretša le kalafo ya ka morago ga go tshwaetšwa;
v mekgwatshepetšo yeo e swanetšwego go latelwa ge go dirwa kgopelo ya pušetšo ya tshwaetšo ya mošomong;
vi go bega ka ga dikotsi ka moka tša mošomong; le vii tekodišišo ya maleba ya go ba pepeneneng ga go tshwaetšwa ke HIV go netefatša gore dinyakwa tša kgonagalo ya pušetšo di a fihlelelwa.
Diteng
PUŠETŠO YA HIV YEO E HWEDITŠWEGO MOŠOMONG
Modiredi a ka fiwa pušetšo ge eba o tshwaetšwa ke HIV e le ka lebaka la kotsi ya ge a le mošomong, go ya ka Molao wa Dikgobalo le Malwetši a Mošomong.
Bathwadi ba swanetše ba tšee magato a go bonagala go thuša badiredi ka go dira kgopelo ya diputseletšo, go akaretša i go fana ka tshedimošo go badiredi bao ba amegago ya mekgwatshepetšo yeo e swanetšwego gore e latelwe gore ba dumelelwa go ka dira kgopelo ya putseletšo; le ii go thuša ka kgoboketšo ya tshedimošo yeo e tla thušago ka go hlatsela gore badiredi ba tshwaeditšwe ke madi a HIV ba le mošomong.
Go bewa kotsing ya tshwaetšo o le mošomong go swanetšwe go šetšwe go ya ka Pušetšo ya Molao wa Dikgobalo le Malwetši Mošomong. Bathwadi ba swanetše ba netefatše gore ba latela dineo tša Molao wo le mokgwatshepetšo ofe goba ofe goba tlhahlo go ya ka moo.
Diteng
DIPUTSELETŠO TŠA BADIREDI
Badiredi ba go ba le HIV goba AIDS ga ba swanelwa go kgethologanywa go ya ka dikarolelo tša diputseletšo tša badiredi.
Badiredi bao ba lwalago ka lebaka la AIDS ba swanetšwe ba swarwe go swana le badiredi ba bangwe bao ba nago le bolwetši bja go swana le bjoo go ya ka phihlelelo ya diputseletšo tša badiredi.
Tshedimošo ya go tšwa go dikimi tša putseletšo ka maemo a kalafi a modiredi e swanetšwe e swarwe bjalo ka sephiri gomme e se dirišwe go kgethologanya ka tsela yeo e sa dumelelwago.
Moo mothwadi a fanago ka sekimi sa kalafi bjalo ka putseletšo ya badiredi, o swanetše a netefatše gore sekimi seo ga se kgethologanye thwii goba ka tsela ye nngwe go motho ofe goba ofe ka lebaka la maemo a gagwe a HIV.
Diteng
GO KOBJA MOŠOMONG
Moo modiredi a lwalago kudu a palelwago ke go dira mošomo wa gagwe, mothwadi o swanetše gore a latele methalotlhahli yeo e amogetšwego malebana le go tloša modiredi mošomong pele a ka fetšiša ditirelo tša modiredi go ya le ka moo go laeditšwego ka gare ga Khoutu ya Tirišo ye Botse ka ga Go koba yeoe e le go ka go Šetulo 8 ya Molao wa Dikamano tša Mešomo.
Mothwadi o swanetše a netefatše ka mo go ka kgonegago ka ga ditokelo tša modiredi tša sephiri malebana le maemo a gagwe a HIV gore a šetšwe mo nakong ya ditshepedišo tša go se kgone go dira mošomo ga gagwe. Modiredi a ka se gapeletšwe go dira diteko tša HIV goba go utolla maemo a gagwe bjalo ka seripa sa ditshepedišo tšeo ka ntle le ge Kgotlatsheko ya Mešomo e dumeletše teko ya mohuta woo.
Diteng
DITSHEPEDIŠO TŠA DILLO
Bathwadi ba swanetše ba netefatše ditokelo tša badiredi malebana le HIV/AIDS, le tšeo di ka dirwago ge tiragalo ya tlholego ya go fana ka ditokelo tšeo e kopantšhwa le mekgwatshepetšo yeo e lego gona ga bjale ya dillo.
Bathwadi ba swanetše ba hlole temošo le kwešišo ya mekgwatshepetšo ya dillo le ka moo badiredi ba ka e dirišago ka gona.
Bathwadi ba swanetšwe ba tšweletše mekgwa ye e kgethegilego go netefatša sephiri sa mmelaedi mo nakong ya ditshepedišo tše bjalo, go akaretša le go netefatša gore ditshepedišo tše bjalo di dirwa ka sephiring.
Diteng
TAOLO YA HIV MO LEFELONG LA MOŠOMO
Taolo yeo e sepelago gabotse ya HIV/AIDS mo lefelong la mošomo e nyaka tshepetšo yeo e kopantšwego yeo e akaretšago, magareng ga tše dingwe, dielemente tše di latelago:
Kwešišo le kelo ya kamo ya HIV/AIDS lefelong la mošomo; le
Mekgwa ya lebaka le letelele le le lekopana ya go šoma le go fokotša kamo ye, go akaretšwa:
a Thibelo yeo e tšwelago pele ya phatlalatšo ya HIV magareng ga badiredi le setšhaba sa bona;
b Taolo ya badiredi bao ba nago le HIV gore ba kgone go tšweletša mešomong ya bona lebaka le le telele ka mo go ka kgonegago ka gona; le c Maanotshepetšo a go šoma ka ditshenyagelelo tša HIV/AIDS mo lefelong la mošomo.
Diteng
Bathwadi le diyunione tša badiredi ba swanetše ba tšweletše maanotshepetšo a maleba a go kwešiša, go ela le go araba titeo ya HIV/AIDS mo mafelong a bona a itšego a mošomo le dikarolo. Se se swanetšwe se dirwe ka tirišanommogo le dikakanyo tša karolo, selegae, profense le bosetšhaba ka dithulaganyo tša mmušo, setšhaba sa mmušo le tšeo e sego tša mmušo.
Ka bophara, dikelo tša titeo di swanetše di akaretše:
Melahlakore ya kotsi e ka akaretša kelo ya tše di latelago:
i Go ba kotsing ga badiredi ka noši goba dihlopha tša badiredi ka go tshwaetšwa ke HIV;
ii Tlhago le tirišo ya thulaganyo le ka moo tše di ka oketšago go ba kotsing go tshwaetšo ya HIV mohlala go huduga goba go dula dihostele;
iii Molahlakore wa ditšhaba tšeo thulaganyo e hwetšago badiredi ba yona go tšona;
iv Molahlakore wa ditšhaba tšeo di dikologilego lefelo la thulaganyo yeo e dirago; le v Kelo ya titeo ya HIV/AIDS go mafelo ao ba holofelago go hwetša kgwebo go wona le lefelo la badirelwa
Dikelo di swanetše di šetše titeo ya gore bolwetši bja HIV/AIDS e ka ba le yona go:
i Ditshenyagelo thwii tša go swana le ditshenyagelo go diputseletšo tša badiredi, ditshenyagelo tša kalafi le ditshenyagelo tše di okeditšwego tša go amana le badiredi go swana le ditshenyagelo tša tlhahlo le kalatšo le ditshenyagelo tša go hloma lenaneo la HIV/AIDS;
ii Ditshenyagelo tšeo e sego tša thwii tša go swana le ditshenyagelo tšeo di dirilwego ka lebaka la koketšego ya go se tle mošomong, go lwala ga badiredi, tahlegelo ya tšweletšo, theogo ya kakaretšo mo lefelong la mošomo le ditšhitišo tše di ka bago gona lefelong la mošomo.
Go se lahlegelwe ke tšhelete ka namolo efe goba efe ya HIV/AIDS go swanetšwe go elwe bjalo ka seripa sa kelo ya titeo
Diteng
Lefelo le lengwe le lengwe la mošomo le swanetše le tšweletše pholisi ya HIV/AIDS 2[4], gore le netefatše gore badiredi ka moka bao ba nago le HIV/AIDS ga ba kgethologanywe mo dipholising le ditiro tša mošomo. Pholisi e swanetše e akaretše:
iii dintlha ka ga dipholisi tša mošomo mohlala, maemo malebana le diteko tša HIV, diputseletšo tša badiredi, taolo le mekgwatshepetšo tša mešomo tšeo di swanetšego di latelwe go laetša go se kgone ka lebaka la bolwetši le go koba mošomong;
iv maemo a boitshwaro bjoo bo nyakwago go tšwa go bathwadi le badiredi le magato a maleba a go šoma ka phapogo ya maemo a;
v mekgwatshepetšo ya dillo go lebana le ntlha ya 12 ya Khoutu ye;
vi laetša tsela ya kgokagano magareng ga dithulaganyo malebana le ditaba tša HIV/AIDS;
vii dintlha tša thušo ya badiredi yeo e lego gona go batho bao ba nago le HIV/AIDS;
viii dintlha tša tlhomo le maikarabelo a tshepedišo; le ix mekgwa ya tekolo le kelo.
Dipholisi ka moka di swanetšwe di tšweletšwe ka tirišanommogo le bakgathatema mo lefelong la mošomo go akaretšwa le diyunione tša badiredi, baemedi ba badiredi, badiredi ba maphelo mošomong le kgoro ya ditlabelo tša batho.
Pholisi e swanetše e bonagatše tlhago le dinyakwa tša lefelo le le itšego la mošomo.
Tšwetšopele le tlhomo ya pholisi ke tshepetšo yeo e nyakago maatla, ka go realo pholisi ya lefelo la mošomo e swanetše e:
i latelwe ke batho ka moka bao ba amegago;
ii lekodišišwe nako le nako ka go sepelelana le tshedimošo ya bolwetši le saense; le iii lekolwe legatong la tlhomo ya yona yeo e atlegilego gape e elwe ka moo e šomilego ka gona.
Go eletšwa gore lefelo le lengwe le le lengwe la mošomo le šome tebišong ya go tšweletša le go hloma lenaneo la HIV/AIDS lefelong la mošomo leo le lebanego le go thibela ditshwaetšo tše mpsha, leo le fanago ka tlhokomelo le thekgo go badiredi bao ba tshwaeditšwego le bao ba amegago, le go laola titeo ya bolwetši mo lefelong la thulaganyo.
Tlhago le sebaka tša lenaneo la lefelo la mošomo di swanetšwe di hlahlwe ke dinyakwa le go ba gona ga motho yo mongwe le yo mongwe mo lefelong la mošomo. Le ge go le bjalo, go eletšwa gore lenanelo le lengwe le le lengwe la lefelo la mošomo le swanetše le leke go hlohleletša tše di latelago ka tirišanommogo le dikakanyo tša karolo, selegae, profense le bosetšhaba:
i nako le nako go swarwe mananeo a temošo ya HIV/AIDS;
ii go hlohleletša go dira diteko tša HIV/AIDS ka boithaopo;
iii go sepetša thuto le tlhahlo ka ga HIV/AIDS;
iv go hlatloša phatlalatšo le tirišo ya khontomo;
v go hlohleletša boitshwaro bjo bo botse bja go phela ka ntle le diSTD malwetši a thobalano;
vi go matlafatša tirišo ya magato a lefase ka bophara a go laola tshwaetšo;
vii go hlola tikologo yeo e hlohleletšago go tšwelela, go utolla le go amogela magareng ga badiredi ka moka;
viii go leka go hlama lenaneo la go phela gabotse la badiredi bao ba amago ke HIV/AIDS;
ix go fana ka phihlelelo go keletšo le mehuta ye mengwe ya thekgo ya leago go batho bao ba amago ke HIV/AIDS;
x go oketša kudu ka mo go ka kgonegago mošomo wa badiredi bao ba amegago ka go ba amogela gabotse, go swana le dinyakišišo tša karolelo ya matšatši a go khutša ka nako ya bolwetši ka go šielana;
xi go tšweletša maanotshepetšo a go šoma ka ditshenyagelo tšeo di lebanego le HIV/AIDS lefelong la mošomo, go ya le ka moo go laeditšwego ka tlase ga temana ya 14.4
xii go lekodišiša nako le nako, go ela le go lebedišiša lenaneno.
Bathwadi ba swanetše ba tšee magato a go bonagala go thuša badiredi ka go ba fa tshedimošo le go ba romela go ditlabelo tša maleba tša maphelo, kagišo le menagano-leago mo setšhabeng, ge e le gore ditirelo tše bjalo ga di gona mo lefelong la mošomo.
Diteng
TSHEDIMOŠO LE THUTO
Kgoro ya Mešomo e swanetše e netefatše gore dikhopi tša khoutu ye di ba gona gomme di a fihlelelwa.
Bathwadi le dithulaganyo tša bathwadi ba swanetše ba akaretše Khoutu mo mananeong a bona a tshedimošo, thuto le tlhahlo ya badiredi.
Diyunione tša badiredi di swanetše di akaretše Khoutu ka gare ga mananeo a tšona a thuto le tlhahlo ya baemedi ba badiredi le badiredi ka bobona.
Diteng
Diteng
LENANEO LA TLHALOŠO YA MANTŠU
Modiredi yo a amegilego
Modiredi yo a amegilego ka tsela efe goba efe ya HIV/AIDS, mohlala ge eba ba na le molekani goba leloko la lapa leo le nago le HI
AIDS ke khutsofatšo ya "acquired immune deficiency syndrome" (kgoboketšo ya malwetši ao a tšwelelago ge lenaneo la go lwantšha malwetši le senyega mmeleng morago ga gore le hlaselwe le go gwahlafatša ke HIV). AIDS ke tlhalošo ya sekliniki yeo e filwego setlogong sa ditshwaetšo tše itšego tšeo di beago maphelo a batho kotsing go batho bao e lego gore ditshepetšo tša bona tša mašole a mmele di theogile go šoma gabotse ka lebaka la tshwaetšo ya HIV.
Thuto ya malwetši
Thuto ya mehuta ya malwetši, dihlola, phatlalatšo le mekgwa ya taolo ya wona setšhabeng.
HIV ke khutsofatšo ya "human immuno deficiency virus"( virase ya go dira gore lenaneo la go lwantšha malwetši mmeleng le senyege). HIV ke virase yeo e hlaselago gomme e ka feletša e gwahlafaditše motho.
Go dira diteko tša kalafo go laetša maemo a motho a HIV. Se se ka akaretša dipotšišo tša go ngwalwa le tša go botšišwa ka molomo malebana le diteko tša peleng tša HIV; dipotšišo tše di amanago le kelo ya 'boitshwaro bja go bea kotsing' (mohlala, dipotšišo tše di lebanego le mediro ya thobalano, palo ya balekani bao o robalago le bona); le mekgwa ye mengwe yeo e diretšwego go netefatša maemo a modiredi goba mokgopedi wa mošomo a HIV.
Ge o dirile diteko tša HIV gomme o hweditše gore o na le tšona.
Modiredi yoo a hweditšego gore o na le HIV ka morago ga diteko gomme gwa phekwa gore o na le HIV/AIDS.
Tshepetšo ya go hwetša tumelelo go tšwa go molwetši yeo e netefatšago gore motho o kwešiša ka botlalo tlhago le ditlamorago tša teko pele a ka fa tumelelo ya gagwe go yona.
Pholisi
Tokumente yeo e laetšago maemo a thulaganyo malebana le taba yeo e itšego.
Keletšo ya pele le ka morago ga teko
Tshepedišo ya keletšo yeo e nolofatšago kwešišo ya tlhago le mohola wa teko ya HIV. E hlahloba mehola le dipeolomorago tšeo teko e nago le tšona ka motho le kamo yeo dipoelo tšeo di ka tlago di ka tla tša mo ama ka gona
Kamogelo yeo e Dumelelegago
E šupa phefolo goba tokišo go mošomo goba go lefelo la mošomo ka tsela yeo e lego gore go ka ba bonolo go šoma gape e tla kgontšha motho yoo a phelago ka HIV goba AIDS gore a be le phihlelelo goba a tšee karolo mo mošomong.
Khutsofatšo ya "sexually transmitted diseases"(malwetši a thobalano). Tše ke ditshwaetšo go tloga go motho yo mongwe go ya go yo mongwe ka nako ya thobalano, go akaretša sifilis, konorea le HIV.
Diteko tša Tekanetšo
Tše ke diteko tša sephiri tšeo di dirwago gore go laetšwe go ba gona le kakaretšo ya bolwetši mo setšhabeng se se itšego goba sehlopha go fana ka tshedimošo ya go laola, go thibela le go hlokomela bolwetši.
Diteng
Gae
